Projekt slovenska amaterska radioastronomska opazovalnica

V radijski astronomiji opazujemo vesolje v elektromagnetnem spektru valovnih dolzin med priblizno 1mm in 15m (frekvence 20 MHz do 300 GHz), kjer lahko opazujemo nekatere pojave, ki na krajsih valovnih dolzinah (vidna svetloba) niso vidni.
Radijske valove izvenzemeljskega izvora je leta 1931 prvi identificiral Karl Jansky, ko je v Bellovih laboratorijih v ZDA preuceval vire suma na takratnih kratkovalovnih prekooceanskih radiotelefonskih zvezah. Za telefonsko druzbo ti sumi niso bili dalje zanimivi - zato je bil prvi, ki je zacel sistematicno preucevati signale nebesnih virov, radioamater Grote Reber. Na domacem dvoriscu je postavil 9m zrcalno anteno, in z njo naredil prve radijske "zemljevide" neba. Profesionalni astronomi so se zaceli za radijske valove zanimati sele po drugi svetovni vojni. Danes je radijska astronomija nepogresljivo orodje v astronomiji, brez katerega do mnogih odkritij movih pojavov, kot so kvazarji, pulzarji, sploh ne bi prisli.

Do sedaj so se v Sloveniji z radijsko astronomijo ukvarjali samo nekateri posamezniki, radioamaterji in studentje. Nekaj primerov je podanih na koncu tega dokumenta.
[ALI PA JIH PRESTAVI SEM]

/*
V letu 2017 so na RTV odpisali staro analogno satelitsko postajo, ki je uporabljala 9m parabolicno anteno, najvecjo te vrste v Sloveniji. Odpisana antena predstavlja priloznost, da bi v Sloveniji postavili radioastronomsko opazovalnico, ki bi bila na voljo za astronomska opazovanja, radioamaterske zveze preko Lune, eksperimente s satelitskimi zvezami, studentske seminarske, diplomske naloge, demonstracije za srednje in osnovne sole, itd.
[TA ODSTAVEK ODSTRANI?]
*/

Po letu 2000 je vec radioamaterskih drustev v Evropi dobilo v last ali upravljanje odpisane radijske observatorije iz petdesetih let prejsnjega stoletja. Teleskope so prenovili, in zdaj sluzijo amaterskim opazovanjem, zvezam preko lune, izobrazevalni dejavnosti in popularizaciji znanosti. Ob njih organizirajo prireditve, kjer se mladina lahko neposredno spozna z radijsko astronomijo, konference, delavnice, itd.

Ko so v Nemciji zgradili nov observatorij s 100m anteno v Effelsbergu, so po kakih dveh desetletjih starega 25 meterskega v Stockertu predali amaterjem.
https://mdahlem.net/astro/obs/radio/stock.php
Podobno je bilo na nizozemskem, kjer so amaterji dobili v upravljanje staro 25m anteno v Dwingelooju.
https://www.eucara.nl/
http://www.camras.nl/

V Sloveniji zal ni starih radijskih teleskopov, zato bi morali taksno opazovalnico pri nas postaviti od zacetka.
Radioamaterji smo uspeli dobiti odlicno anteno velikosti 9m, vendar pa nimamo ustrezne lokacije za njeno postavitev. Zaradi snega, vetra (mehanska obremenitev antene) in dostopnosti vse leto, bi bile primerne lokacije na nadmorski visini pod 400m. Radijski signali nebesnih teles so zelo sibki, zato je zazelena tudi lokacija, ki ni preblizu vecjih virov industrijskega suma, n.pr. vecjih naselij in industrijskih obratov, vendar pa hkrati ni predalec od elektricnega in komunikacijskega omrezja. Najboljsa bi bila lokacija v plitvi dolini, odprti proti jugu.
Antena je okoljsko povsem nevtralna, gre za kovinsko konstrukcijo (jeklo, aluminij) na betonskem temelju, ki ne vsebuje nobenih strupenih snovi.
Opazovalnica bi bila na voljo za astronomska opazovanja, radioamaterske zveze preko Lune, eksperimente s satelitskimi zvezami, studentske seminarske, diplomske naloge, demonstracije za srednje in osnovne sole, itd. 
[TUKAJ PO POTREBI DODATI MOLEDOVANJE]

Priloga:

Primeri dosedanjih radioastronomskih dejavnosti v Sloveniji

Projekt SIDI (P. Reberc, M. Cebokli).

SIDI je digitalni interferometer, zaenkrat v frekvencnem podrocju 21cm z dvema 3m antenama. Omogoca opazovanje nebesnih radijskih virov do jakosti 1Jy (10^-26 W/m2/Hz) in manj. V nacrtu za prihodnost je usposobiti SIDI za delo v nacinu VLBI (nepovezana interferometrija).
Na sliki 1 je interferogram radijskiv virov na deklinaciji -10 stopinj, med ozvezdjema Tehtnica in Vodnar. Na sliki 2 je primer sintetizirane interferometrijske slike, in sicer +polozaji GPS satelitov.
http://lea.hamradio.si/~s57uuu/astro/sidi1_2/obs/dec-10.html
http://lea.hamradio.si/~s57ra/index.php/radio-astronomy/galery#1

Diplomska naloga Tadeje Saje

T. Saje je pod mentorstvom M. Vidmarja na fakulteti za elektrotehniko za diplomsko nalogo naredila dopplersko sliko nevtralnega vodika v nasi galaksiji (slika ..). Z istim radijskim teleskopom (3.1m antena, pred kratkim jo je unicil veter), sta pozneje uspesno opazovala tudi pulzar B0329+54. Na sliki 3 je dopplerska slika Rimske Ceste. Na navpicni osi je galakticna dolzina, na vodoravni pa hitrost. Lepo so vidni spiralni rokavi nase galaksije. Na sliki 4 je casovni profil impulza pulzarja B0329+54. Poleg glavnega vidimo tudi stranska impulza, ki ju prispeva stozcast snop sevanja, ki objema glavni snop. Dobiti tak rezultas s 3m anteno je zelo zahtevna naloga.
http://neutronstar.joataman.net/sites/s5/index.html

Radijski teleskop na Gimanziji Sentvid

Clani astronomskega drustva Vega so skupaj z gimnazijci sentviske gimnazije postavili manjsi radijski teleskop za opazovanje vodikove crte, s katerim so ze uspesno opravili prva opazovanja. (slika 5)
http://astronomska-revija-spika.si/radijski-teleskop-gimnazija-sentvid/


Zemlja-Luna-Zemlja (EME)

V Sloveniji je vec radioamaterjev, ki vzpostavljajo zveze z odbojem od Lune. Z enako opremo je mozno narediti razne meritve (oddaljenost Lune, libracija, Doppler, itd), ki so lahko zanimive teme za razlicne naloge na raznih stopnjah solanja. Na sliki 6 je primer suma Lune na 3.4GHz, kot ga je izmeril S. Mermal S53RM.
http://lea.hamradio.si/~s53rm/Radio%20Astronomy.htm